Mobilnost. Avto kot njen simbol. Nekoč sem omenil samogradnjo avta na pedala in sin me je takoj zagrabil za besedo. Izdelala sva enostaven, lahek in majhen avto na pedala. Sedež je možno pomakniti toliko nazaj, da ga lahko vozi tudi odrasla oseba.
Sin se je veliko naučil o osnovah konstrukcije ter o delu s kovinami in lesom. Večino ročnih del je opravil sam in je na to zelo ponosen. Da ne govorimo o tem, da je najino vozilo velika atrakcija, kjerkoli se pojavi. Odličen način da spravite vašega otroka izpred TV in računalniških zaslonov!
Vozilo je sestavljeno iz kvadratnih aluminijastih cevi, obremenjeni deli so jekleni. Vsi deli so spojeni z vijaki, večinoma M6.
Slika pove več kot tisoč besed. Slike na teh straneh so v visoki resoluciji in služijo namesto načrtov. Ker sem naredil tudi angleške strani, so napisi na slikah v angleščini. Kliknite posamično sliko za povečavo!
Najin avto na pedala je dolg 160 in širok 83 cm. Šasija je aluminijasta, rdeče pobarvani deli so jekleni ("železni" v pogovornem jeziku), krmilni drog in pedala so iz nerjavečega jekla, sedež je lesen.
Osnova avta na pedala sta dve aluminijaskti štirikotni cevi 40x30x2 mm, dolgi 135 cm (A). Zadaj sta pritrjeni na dve prečni 20x30x2 mm štirikotni Al cevi dolžine 77 cm (B,C), spredaj na prečno 30x40x2 mm Al cev (D). Razdalja med vzdolžnima nosilcema (A) je spredaj (D) 39 in zadaj (C) 52 cm. Konična oblika omogoča dovolj prostora za sedež zadaj in dovolj prostora za obračanje koles spredaj.
Zadnja kolesa držijo 4 vzdolžni jekleni L profili 25x25x3 mm (E,F,G,H).
Na osnovi so pokončno pritrjeni 4 Al L profili 35x35x5 mm (I). Spredaj je zgornji prečni nosilec (J) zaradi večjih obremenitev prav tako 30x40x3 mm. Vzdolžna nosilca (K) sta 20x30x3 mm, zadnja prečna povezava (L) zgolj 20x20x3 mm Al.
Spredaj, zadaj in pri strani so plošče (PL) iz 2 mm Aluminija, ki dajejo konstrukciji togost na strig. Pritrjene so z M4 vijaki, da je površina lukenj v pokončnih stranicah čim manjša (slabitev profila na pokončne obremenitve).
Trikotniki iz 1.5 mm aluminijaste pločevine preprečujejo medsebojno vrtenje profilov okrog spojnega vijaka (po končanem delu ugotavljam, da nekateri od teh trikotnikov niso bili potrebni).
Nosilce prednjih koles (M1) je ukrivil ključavničar iz odpornega 30x5 mm nerjavečega jekla. Spodaj so ukrivljeni v obliko L, zgoraj je nanje pritrjen še en kos L obilke (M2).
Na sprednje prečne nosilce sta prav tako pritrjena ploščata profila (N) iz odpornega 30x5 mm nerjavečega jekla.
Vzela sva 3 sprednja in eno zadnje 20 palčno kolo. Pogonsko kolo je imelo 5 zobnikov za prestave. Najih avto na pedala nima prestav. Če bi vzela kolo brez prestav, bi bil zobnik višji, veriga globja in bi bilo manj možnosti, da veriga zdrsne z zobnika.
Zadnja kolesa so vpeta v vzdolžne profile (E,F,G,H). Za desno kolo sva naredila le luknje, medtem ko mora imeti nosilec pogonskega kolesa zareze, da lahko s premikanjem nazaj ustrezno napnemo pogonsko verigo.
Razdalja med nosilci koles je odvisna od širine vaših koles. Pogonsko kolo je običajno širše! Zaželeno je, da je pogonsko kolo čim bolj vzporedno z vzdolžnim nosilcem (A), zato lahko poskusite nosilca (E,F) pritrditi vzporedno z nosilcem (A) ne z vzdolžno osjo vozila.
Zavore so nameščene na prečni profil (B), zato je lega luknje za pritrditev kolesa (B-dist) odvisna od velikosti zavornih čeljusti.
Krmilni drog (P) je 12 mm okrogla cev iz nerjavečega jekla, ki jo je vroče ukrivil ključavničar.
Da bi bil najin avto na pedala čim krajši, je krmilni mehanizem (R) pred sprednjim delom šasije. Zato je krmilni drog na krmilni mehanizem (R) pritrjen s spodnje strani (v nasprotnem primeru obrnete volan v eno stran, avto gre pa v drugo :-).
Krmilni drog je na šasijo pritrjen z dvema L profiloma (T1,T2). Lok za oporo (U) je iz AL profilov 30x15x2 mm višine 43 cm in prečne opore med njima.
Vsi gibljivi deli (Mp) so narejeni iz vijaka, dveh matic in vzmetne podložke. Med glavo vijaka in matico je dovolj prostora, da se spojena dela (S in R, P in R, M1 in N, M2 in N), prosto gibljeta. Med matico in kontra-matico je vzmetna podložka, matici sta med seboj močno zategnjeni, kar preprečuje, da bi se odvili.
Mehanizem za premikanje koles je narejen iz 20x20x3 mm jeklenih L profilov. (S) je pritrjen na nosilec sprednjih koles (M1, M2), (R) pa leži med krmilnim drogom in (S).
Volan ni okrogel. Temelji na dveh kosih navojne palice M12, dveh 25 cm dolgih 20x3 mm ploščatih jeklenih palicah (ST) in dveh 16 cm dolgih aluminijastih palicah premera 22 mm. Palicah zato, da zvrtamo noter 5.5 mm luknjo in kar vanjo zategnemo M6 vijak. Vmes je 8 cm ploščat del (SR), zato da je vrtišče volana približno na sredini in ne čisto spodaj.
Spodaj je, pravokotno na ST, majhen kos jekla 25x25x3 mm L profil, ki preprečujejo volanu, da bi se vrtel okoli krmilne palice ali se snel v smeri navzgor.
Premer ročajev (HA) je odvisen od debeline objemk vaših zavornih ročic.
Vodovodarska objemka z navojem preprečuje krmilnemu drogu premikanje naprej.
Pedala so 12 mm okrogla cev iz nerjavečega jekla, ki jo je vroče ukrivil ključavničar.
Na šasijo so pritrjena z dvema kosoma jekla 40x5 mm (U), v katerih je luknja 12 mm.
Pogonska veriga in oba pogonska verižnika naj bi bili čim bolj vzporedni z vzdolžnim nosilcem (A). Zato so pedala zamaknjena (d2>d1). Temu primerno morate pobrusiti luknje v nosilcih (U).
Podložke na pedalih preprečujejo premikanje pedal levo-desno.
Sprednji verižnik mora biti enake vrste kot zadnji, da bi med njiju lahko vpeli primerno verigo. Če zadnje kolo nima prestav, je zobnik višji in veriga globja, zato je možnost padanja verige z verižnika manjša.
Strugar nama je postružil cev, kjer je notranji premer enak premeru pedal (12 mm), zunanji pa notranjemu premeru verižnika. Gonilko sva z verižnika odžagala.
V cevko sva vžagala zarezo za zagozdo. V cevko in pedalsko palico sve zvrtala 4 mm luknjo za moznik, ki preprečuje vrtenje cevke okrog pedalske palice. Lepilni trak preprečuje mozniku pasti iz luknje.
Gibljive stike namažite ali poškropite z WD 40.
Pogonsko kolo sva vpela postrani, da je čim bolj vzporedno z nosilcem (A). Če bi delal še en avto na pedala, bi nosilce (E,F) pritrdil vzporedno z (A)...
Ker je veriga padala z zadnjega verižnika, sem naredil ščit iz aluminijaste pločevine, ki preprečuje verigi zdrs z verižnika.
Verigo morate narediti po meri iz dveh enakih verig, ki ustrezata vašim verižnikom. Kombinacija obrabljenih verižnikov in nove verige ni najboljša - uporabite vse novo ali vse rabljeno. Za dobrih 10 EUR dobite v kolesarski trgovini poseben ključ za razstavljanje in sestavljanje verig.
Sedež je lesen. Sedalo (Q1) in naslon (Q2) sta nagnjena.
Sedež je z lesnimi vijaki pritrjen na desko, ki je z M6 vijačena na vzdolžne nosilce (A). Bodite pozorni na letnice lesa: pri spodnji plošči in sedalu naj bodo prečne na vzdolžno os vozila (bele puščice).
Vozilo je tako dobro kot so njegove zavore!
Uporabila sva dve kolesarski zavorni čeljusti, ki zavirata zadnja kolesa. Montirani sta na prečni nosilec (B). Zavorne ročke so na volanu. Zavorna pletenica je na levi strani speljana tako, da pri vstopanju in izstopanju v avto ne stopimo nanjo. Zato je bilo treba posamezne dele zavor obrniti.
Te strani so zgolj informativne. Vozilo ni narejeno po varnostnih standardih, zato je njegova izdelava in uporaba lahko nevarna za zdravje in življenje! Vse znanje in zamisli, pridobljene na teh straneh, uporabljate na lastno odgovornost!
Če te informacije uporabljate v komercialne namene, citirajte vir: "Designed by www.spiller.si":